MERSAULT
Meursault je nekoliko odtujen od sveta in sledi le svojim nagibom, težko pa se prilagaja pričakovanim,ustaljenim navadam družbe (vidno v začetku zgodbe, ob mamini smrti- ne kaže čustev, ob krsti kadi in pije kavo). V takšnem stanju se prebija skozi celoten roman; Meursault je neprizadet in na videz hladnokrven, odsoten lik,v ravnodušnem odnosu do sveta, ki se sicer zaveda nesmiselnosti lastnih dejanj, po drugi strani pa jih je že dolgo nazaj sprejel kot splošno dejstvo.
Je brez motivacije za uspeh v življenju. Nima višjih ambicij in ne strmi k boljšem, zadovoljen je s trenutnim, stalnim stanjem (odklon ponujenega napredovanja v službi, ker ne vidi smisla v tem, saj mu tako ali tako nič ne manjka). Skozi celoten roman nam daje občutek nezanimanja za življenje. Čeprav nenehno opazuje dogajanje okoli sebe, se ljudi niti ne trudi razumeti ali spoznati, ker mu tega preprosto ni treba.
Zgodba je predstavljena v skladu z junakovo perspektivo sveta; neprizadeto in odsotno. Absurdno je,da ne išče nobenih izgovorov za nedolžnost, preprosto prizna krivdo in zasluženo kazen. Je nedvomno zelo iskren in samostojen človek, ki nikoli ne bo sprejel Boga. V odnosu do Marie spoznamo, da ne loči med ljubeznijo in poželenjem, a je daleč od tega, da ne bi bil čustven. Pozoren je na majhne podrobnosti, s katerimi bi se zdelo vsakdanjemu človeku povsem nesmiselno ubadati. Je neodločen, a vseeno en kratek trenutek njegovo neodločnost prekine. To je odločitev o streljanju na Arabca, ko si sam pri sebi misli, da lahko izbere med streljanjem oziroma ne-streljanjem. Meursault po sprijaznitvi z obsodbo spremeni svoj pogled na ljudi. Ni več sam tisti osamljen opazovalec množice, ne zanimajoč se za okolico, temveč bodo to postali vsi, ki bodo gledali njegovo usmrtitev.
Zanimiv citat iz romana:
"... mi je preostala samo še želja, da bi bilo na dan moje usmrtitve mnogo gledalcev in da bi me sprejeli s kriki sovraštva."
---> Ostaja zvest svojemu prepičanju, svojemu življenju in samemu sebi.