Tujec je kot roman primer silno realistične, idejno pa eksistencialistične proze. Z njim je Camus dosegel prvi veliki uspeh. Glavna oseba tega dela Meursault je " absurden človek ". Življenje doživlja kot nesmiselno. Posebnost Meursaulta je ta, da se te absurdnosti jasno zaveda, medtem ko si jo drugi prikrivajo, v tem pa je njihova neiskrenost. Iz njegovega življenjskega spoznanja o nesmiselnosti vsega sledi posebna življenjska drža. Njegova drža je posebna oblika upora zoper absurdnost sveta.
Camusovo pripovedništvo je tesno
povezano z avtorjevimi filozofsko esejističnimi deli. V prvem pomembnejšem
romanu Tujec je prikazoval usodo človeka, ki mu je življenje absurd. Za svoje
ravnanje ne prizna socialno moralnih meril in celo s smrtjo protestira zoper
neizkreno razumnost meščanske družbe. Junak Meursault zavrača absurd s tem, da
noče sodelovati v lažnivem upanju v smisel, ki ga družba načrtno goji in
zahteva od svojih članov. Njegova drža je posebna oblika upora zoper absurdnost
sveta.
Camusovo pripovedništvo je tesno povezano z avtorjevimi filozofsko esejističnimi deli. V prvem pomembnejšem romanu Tujec je prikazoval usodo človeka, ki mu je življenje absurd. Za svoje ravnanje ne prizna socialno moralnih meril in celo s smrtjo protestira zoper neizkreno razumnost meščanske družbe. Junak Meursault zavrača absurd s tem, da noče sodelovati v lažnivem upanju v smisel, ki ga družba načrtno goji in zahteva od svojih članov. Njegova drža je posebna oblika upora zoper absurdnost sveta.
Camusovo pripovedništvo je tesno povezano z avtorjevimi filozofsko esejističnimi deli. V prvem pomembnejšem romanu Tujec je prikazoval usodo človeka, ki mu je življenje absurd. Za svoje ravnanje ne prizna socialno moralnih meril in celo s smrtjo protestira zoper neizkreno razumnost meščanske družbe. Junak Meursault zavrača absurd s tem, da noče sodelovati v lažnivem upanju v smisel, ki ga družba načrtno goji in zahteva od svojih članov. Njegova drža je posebna oblika upora zoper absurdnost sveta.