EKSISTENCIALIZEM
Eksistencializem v književnosti:
Pojavi se pri Tolstoju, Ibsenu in Strindbergu, po letu 1900 pa pri Rilkeju, Gidu in Kafki. O pravi eksistencialistični književnosti lahko govorimo šele po letu 1930, ko se takšna tematika (absurdnost, tesnoba, svoboda, odgovornost...) začne uveljavljati v francoskih romanih, novelah in dramah in ko v nekaterih delih preraste v glavno vsebinsko podlago.
•Eksistencializem je filozofski nauk, ki govori, da bistvo človeka ni določeno vnaprej z višjimi, božjimi in naravnimi zakoni. Človek je po svojem svobodna "eksistenca", ki ni z ničimer določena v naprej. Svet se mu kaže kot nekaj nesmiselnega, brez višje vrednosti in cilja. Čuti se osamljenega v svetu, ki mu je tuj in kjer ga navdajata strah pred smrtjo in tesnoba pred lastno odgovornostjo
Avtor skozi celoten roman z absurdnimi razlagami okoliščin išče vzroke za junakova dejanja, kot na primer vpliv sonca na Arabčev nož (Meursault je zaradi pritiska sonca sprožil pištolo, iz noža pa so prihajali žarki, ki so mu prerezali čelo).
Pojavi se pri Tolstoju, Ibsenu in Strindbergu, po letu 1900 pa pri Rilkeju, Gidu in Kafki. O pravi eksistencialistični književnosti lahko govorimo šele po letu 1930, ko se takšna tematika (absurdnost, tesnoba, svoboda, odgovornost...) začne uveljavljati v francoskih romanih, novelah in dramah in ko v nekaterih delih preraste v glavno vsebinsko podlago.
•Eksistencializem je filozofski nauk, ki govori, da bistvo človeka ni določeno vnaprej z višjimi, božjimi in naravnimi zakoni. Človek je po svojem svobodna "eksistenca", ki ni z ničimer določena v naprej. Svet se mu kaže kot nekaj nesmiselnega, brez višje vrednosti in cilja. Čuti se osamljenega v svetu, ki mu je tuj in kjer ga navdajata strah pred smrtjo in tesnoba pred lastno odgovornostjo
Avtor skozi celoten roman z absurdnimi razlagami okoliščin išče vzroke za junakova dejanja, kot na primer vpliv sonca na Arabčev nož (Meursault je zaradi pritiska sonca sprožil pištolo, iz noža pa so prihajali žarki, ki so mu prerezali čelo).
FILOZOFIJA ABSURDA V KNJIŽEVNOSTI
•filozofija absurda (iz lat. absurdus − zlozvočen, nesmiseln)
•Absurd pomeni nesmisel, nelogičnost; tudi smešnost, neumnost. Je posebna različica filozofije eksistencializma. Domnevajo, da so na oblikovanje te filozofije vplivala nekatera dejstva iz Camusovega življenja: osebno spoznanje naključnosti in neutemeljenosti človekovega bivanja; osebna sla po življenju, ker je bolehal za tuberkulozo; skeptičen odnos do uveljavljenih filozofij, najbrž tudi doživetje 2. svetovne vojne.
•Absurd pomeni nesmisel, nelogičnost; tudi smešnost, neumnost. Je posebna različica filozofije eksistencializma. Domnevajo, da so na oblikovanje te filozofije vplivala nekatera dejstva iz Camusovega življenja: osebno spoznanje naključnosti in neutemeljenosti človekovega bivanja; osebna sla po življenju, ker je bolehal za tuberkulozo; skeptičen odnos do uveljavljenih filozofij, najbrž tudi doživetje 2. svetovne vojne.